Kdo ve, kako se oglaša lisica?

Vsak je že najbrž kdaj videl lisico. Tudi lisičji pregovor nam je znan. Vemo, da zlatorepka tu in tam kmetom ubije kakšno kokoš in da moramo pri priči zbežati v hišo, če se ta presneta žival slučajno pojavi pred njo, ker je, kakor trdijo strokovnjaki, najverjetneje stekla. No, v Londonu velja drugačno pravilo: "Če pride lisica na tvoje dvorišče, jo nahrani."

Že dva dni me sredi noči zbujajo čudni zvoki. Predstavljajte si ptico, ki laja in majhnega otroka, ki vidi ta pripetljaj! Da, takšni so zvoki, ki jih slišim. Skorajda bi že začela verjeti v duhove, če ne bi ratio premagal domišljije, ki so jo zalivali Dosjeji X. Ker gospod Mulder vedno zatrjuje, da je "resnica tam zunaj", sem pač pogledala skozi okno, a videla nisem ničesar. Priznam, zbala sem se tudi za svoje psihično zdravje. Druga noč je prinesla dober znak. Tokrat so posebni kriki zbudili tudi Žiga. Pa še je on pogledal skozi okno. Misterij se je razrešil. Po nekajminutnem stanju pred angleškim okencem, se je namreč razprl pogled na lisičjo posadko, ki je sestankovala na sosedovi ograji.

Ko se ena vrata zaprejo, se odprejo druga. Zastavlja se mi nova uganka, ki ni retorično vprašanje: Kje so mestne lisice skrite podnevi?